Pesini njoki s kokosovo omako z žajbljem

Njoki iz rdeče pese s kokosovo omako z žajbljem.

Če bi bila food bloggerka kot se šika, bi objavila kak recept z rabarbaro, jagodami ali mladim krompirjem ... ampak pri nas ni vse tako fensi ... in če je le mogoče, rada porabim zaloge, preden se vržem na novo. Vem, da se tržnice že šibijo od nove rdeče pese in mladega krompirja, v moji shrambi pa se je našla še lanska pesa in star krompir in to je bilo treba porabit! Aja, moram pa povedat, da je recept star približno en mesec. Mislim, da za pesine njoke komot uporabite novo peso, krompir pa mora za njoke biti star!

Če krompir spečemo namesto skuhamo, bo v njem manj vode, zato bo njoke lažje oblikovati, pravijo. Pri pesi pa naj bi pečenje bolj ohranilo lepo barvo, kot kuhanje. K lepi barvi in sladkastemu okusu pesinih njokov se je podala kokosova omaka, nežna in sladkasta, z rahlim pridihom žajblja, ki je omogočala njokom, da zares zasijejo.

Njoki z rdečo peso

(za 4 osebe)

3-4 rdeče pese
krompirja toliko, da skupaj s peso tehta 700 g
1,5 SK moke

Peso in krompir opereš, zaviješ v folijo in eno uro pečeš na 200 °C.

Ko se malce ohladi (pa ne preveč!), oboje olupiš in pretlačiš, nato vmešaš moko, da dobiš mehko, a ne preveč lepljivo testo. Pri moki je zadeva malo tricky, napisala sem sicer 1,5 SK moke, ampak pravzaprav nisem prepričana, koliko je je dejansko noter. Tako da predlagam, da začnete z eno skodelico, potem pa dodajate. Morda je bo potrebno celo več kot 1,5.

Testo na pomokani površini razdeliš na 4 dele in vsakega oblikuješ v kačo, debelo kot zidarski prst. Razrežeš na luštne koščke (meni ta del ni najbolj uspel) in po želji pritisneš nanje z vilicami, da dobijo vzorček.

Pesine njoke kuhaš v slanem kropu kakih 5 minut oz. dokler ne priplavajo na površje.

Veganski njoki in veganska omaka:)

 

Kokosova omaka z žajbljem

(za 2 osebi)

pol skodelice gostega kokosovega mleka
1 ČŽ kokosovega olja
majhna pest svežega žajblja

Žajbelj popražiš na kokosovem olju, da postane hrustljav, in zaliješ s kokosovim mlekom. Kuhaš še par minut, nato s kokosovo omako zaliješ pesine njoke.

Pesini njoki, kokos in žajbelj.

Cravings: Glasba

A veste, po čem hrepenim te dni? Ok, po domačih češnjah direkt z drevesa, ampak razen tega - po glasbi! Kot da sem nanjo malce pozabila v zadnjih mesecih, zdaj pa jo potrebujem, tako kot npr. gore piškotov (is what sleep deprivation does to you - no, kot da ne bi bila taka že po defoltu;)).

Moj vir glasbenih novosti je - Facebook. In včasih na you tubeu zatavam na kaj, česar ne poznam. Nekako imam raje bolj temačne in otožne reči, kot na primer tole What Else Is There. Mi je pa všeč tudi kaj bolj živahnega. Recimo. Dance Dance Dance

Vsi koncerti gredo mimo mene ... Tako tudi simpatična Zaz, ki ji je vseeno za denar. In trenira kung fu:) Francosko, njami. Je veux.

Skinny Love, čudovit komad by Bon Iver, v izvedbi strašno mlade Birdy. Tako je ljubko žalostna.

Kar koli od Bon Iver. Recimo Holocene.

Lana Del Rey me je čisto dobila z Video Games, komad mi ne gre iz glave.

Uršula Ramoveš je neverjetno odkritje. Pa najboljših stvari ni na YT. Navdušena sva nad besedili, ki so malo čudaška, inteligentna in čisto po svoje hecna ... in muzika je tudi ... kaj pa vem, nekaj prav posebnega. Občasno si izmišljujeva besedila a la Uršula Ramoveš v koroščini. Ponavadi gre tako, da jaz prepoznam potencial v kakem stavku, T. ga razvije, jaz pa se krohočem.  

Veliko poslušam tudi T., ki vadi Masetta ali Figara. Sicer pa mi je že dolgo pri ena ljubših opernih zadev tale. Kdo pravi, da opera ni seksi?

Veliko se v našem stanovanjcu vrti tudi tale sound ... en član družine je še posebej navdušen, ahem ...

Zdaj pa me prav firbčno zanima, kaj si te dni vrtite vi in kje izveste za novo glasbo?

Najslajše

Drage moje, dragi moji, blog bo najbrž malce počival te dni ... v našem malem gospodinjstvu imamo namreč čisto nove, neverjetno sladke skrbi, ki sva jih poimenovala Lila. Nič ni slajšega od novorojenčka z mehkimi ličeci in hecnimi zvokci, ki jih dela v spanju. Nič nenavadnega, če je pa utelešenje ljubezni. To mislim dobesedno:)

Morda pa se že kmalu oglasim s kakšnim receptom. Skoraj pripravljena imam dva: za mediteransko granolo in njoke z rdečo peso. Do takrat pa koga pocartajte. Jaz zagotovo bom;)

Angeli in keksi s čokoladnimi koščki

Keksi s čokoladnimi koščki.

Pred nedavnim sem brala Pavčkove Angele, njegovo zadnjo zbirko, ki jo je končal malo pred smrtjo, oktobra lani. Od Pavčkove smrti je torej že kar nekaj mesecev in žal mi je, da o tem govorim šele sedaj. Tone Pavček je pesnik, s katerim smo odrasli. Še sedaj se spomnim verzov iz njegovih Majnic, ki sem ji brala v osnovni šoli, in verjamem, da se jih tudi moji sošolci. Pa ne le zato, ker smo ga obiskali na njegovem primorskem domu, kjer se je izkazal kot prijazen in gostoljuben stric. Najbrž zato, ker se nam je zdelo, da nas je razumel, bolj kot naši dedki, čudaški tovariši (ja, tako smo takrat še rekli učiteljem), da o starših ne govorimo.

Eno njegovih preprostih, tako od življenja pokajočih pesmi sem že delila z vami, ker se mi zdi izredno pomembna.  Še ena, ki bi si jo morala pripeti na najbolj vidno mesto (zabeleženo na TO-DO): Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.


In sedaj Angeli. Ko jo je Pavček pisal, jih je imel že čez osemdeset in je bil težko bolan. Pa vendar so to pesmi, ki še vedno pokajo od življenja, od sle in veselja do njega. V njih je veliko te značilne otroškosti, nedolžne naivnosti in, bi si pa drznila reči, tudi modrosti. Mene so spravile v solze, pa najbrž ne le zaradi hormonov.

 "Pravijo, da ima vsak / svojega angela," je zapisal Tone Pavček. In res, v tej zbirki ga najdejo tako deklice kot žene, tako sirote kot pijanci, je angel poroke in angel bolečine, angel smrti in angel z žogo... Moja najljubša trenutno pa sta Angel za mame in Najmanjši angel.




Najmanjši angel

Majhen sem, majčken, miken,

med angeli Benjamin.

A meni ni mar za velike, 

z malimi lepo živim:

z majhno postavo, še manjšo glavo,

z majhno nožico, še manjšo ročico,

z majhnimi prsmi, še manjšimi prsti,

z majhnimi usti, velikimi čustvi,

z majceno brado, a lepo navado,

da veselim 

tiste najmanjše, tiste najmlajše,

mamam in meni zmeraj najslajše.

Oni imajo očke plavice,

oni imajo makovo lice,

oni čenčajo vse govorice,

oni žarijo kakor kresnice,

oni letijo brez perutnice,

oni dišijo bolj kot nageljčki,

oni so pravi angeljčki.

Kadar sem z njimi, 

sem v sreči

med kerubini

zagotovo največji.

(Tone Pavček, Angeli) 



K tejle tematiki bi najbrž bolj pasal angelski kolač, a me trenutno ne mika porabiti 12 beljakov za en kolač:) zato vam ponujam kekse, ki bi jih "še angelci jedli", kot zna reči moj dedek (ki ima, mimogrede, zelo rad poezijo). T pa pravi, da bi lahko te kekse prodajala. Posebna niša: športniki. Na to idejo je prišel, ko je bil po nekem obisku čisto brez energije od pogovora, ko je pojedel nekaj tehle keksov, pa ga je kar dvignilo. Recept sem prilagodila po sicer čudovitem receptu za kekse s čokoladnimi koščki (ki jih bolj poznamo pod chocolate chip cookies) prekrasne avtorice Aran (kako lepo ime!) s Canelle et Vanille.

Keksi s čokoladnimi koščki

50 g masla
60 g kokosovega masla
100 g neobdelanega trsnega sladkorja (muscovado)
vanilija
1 ČŽ jajčnega nadomestka+3 JŽ sojinega mleka
130 g pirine moke
100 g bele moke
1/2 ČŽ soli
1/4 ČŽ pecilnega praška
150 g nasekljane kvalitetne čokolade
groba morska sol

Maslo in kokosovo maslo stepeš skupaj s sladkorjem. Dodaš jajčni nadomestek, zmešan z mlekom.

Posebej zmešaš obe moki, vanilijo v prahu, sol in pecilni prašek, nato mešanico vmešaš v masleni miks.

Nazadnje vmešaš čokoladne koščke.

Iz testa na kosu peki papirja oblikuješ štruco. Lepo bi bilo, če bi bila valjasta, ne neke čudne zaobljeno-poligonalne oblike, kot moja:) Štruco za vsaj 1h postaviš v hladilnik.

Pečico ogreješ na 180°C.

Ohlajeno štruco narežeš na rezine, malo debelejše od 1 cm. Naložiš jih na s peki papirjem obložen pekač, pa ne čisto skupaj, ker se malce razlezejo.

Posuješ z grobo mleto soljo - po občutku!

Pečeš okoli 12 minut. Aran pravi, da je dobro, če se zdijo nekoliko premalo pečeni.

***

Opombe:


Žal nisem imela solnega cveta (oh, how I miss it!), sem pa zato uporabila grobo mleto morsko sol iz naših (in Pavčkovih) Solin, pa je bilo super.


Posebna zgodba je tudi sladkor, neobdelan trsni sladkor namreč. Ima lep okus po melasi, tudi videti je fantastično (pa najbrž malce obarva testo). Seveda lahko namesto tega uporabite sladkor muscovado, kar predlaga Aran (in bi ga tudi jaz uporabila, če bi ga imela).


Kar se tiče čokolade - uporabite jasno najboljšo. Meni trenutno najljubša je ena domnevno z Madagaskarja, ki ima okoli 40% kakava in ni veganska. Ne bi pa priporočala uporabe navadne mlečne ali jedilne čokolade. Torej naj bo temna, kvalitetna ...


Iz več razlogov (ekonomski, zdravstveni in gurmanski) sem uporabila pol masla in pol kokosovega olja. Prav lahko bi uporabila le eno ali drugo.


Prav tako lahko namesto jajčnega nadomestka in treh žlic sojinega mleka uporabite kar običajno eko jajce.

Veganska malica: the sendvič z dimljenim tofujem

Veganska malica.

Pravijo, da je zdravo imeti pet obrokov dnevno. Ko sem začela o tem malce razmišljati, sem se zavedla, da v resnici ne jem le trikrat dnevno (kot bi še pred kratkim zatrdila), ampak tudi kaj vmes - in da je to "vmes" pogosto precej trapasto grizljanje, ko bi bila lahko pametna in zdrava malica. Sedaj delam na "reflektiranih" malicah:)

Tako bom danes z vami delila predlog za malico. Temu pač ne moreš ravno reči recept, a ne? Človek včasih potrebuje kakšen majhen kazalec (kažiprst!), da vidi nekaj sila preprostega, česar se sam ne bi spomnil. Pa vi, malicate, in kaj?

V tem sendviču uporabljam kvasove kosmiče. Mogoče jih že vsi poznate, jaz pa sem jih šele sedaj prvič kupila. Sicer sem že uporabljala biotopov pivski kvas, ampak to je nekaj povsem drugega! Kvasovi kosmiči imajo veliko veliko boljši okus, nekako oreščkasto-parmezanast (tudi te lahko uporabite kot nadomestek za parmezan). Kupila sem jih v Jablani (BTC Tržnica), kjer mi je prodajalka zatrdila, da sploh ne je več solate brez kvasovih kosmičev. Mislim, da jo začenjam razumet:)

Popečeni dimljeni tofu, gorčica, solata in čebula.

Njami kvasovi kosmiči.

 

Veganski sendvič z dimljenim tofujem

(za eno osebo)
kos domačega polnozrnatega / pirinega kruha
50 g dimljenega tofuja (meni sta všeč granovita in tajfun)
gorčica
solatni list
nekaj rezinic čebule
malo oljčnega olja
nekaj ščepcev kvasovih kosmičev
sol

Dimljeni tofu narežeš na (3) rezine, popečeš na olivnem olju in po okusu soliš. 

Kos kruha namažeš z gorčico in obložiš s solato, čebulo in popečenim tofujem.

Na koncu potreseš s kvasovimi kosmiči.

Seveda pa lahko narediš tudi "zaprti sendvič", pač v žemljici ali štručki, kar je najbrž bolj praktično, če misliš svojo vegansko malico odnesti s sabo. Na mini piknik v park, na primer.

Sendvič z dimljenim tofujem.

Mimogrede, nono od ene moje sošolke iz gimnazije je menda vedno pravil, da lahko na kresno noč (nocoj?) govoriš z živalmi. Upam, da bom srečala kakšno zgovorno:)

Rožnati kokosovi makroni

Kokosovi makroni z gozdnimi sadeži.

Življenje brez piškotov je pusto in prazno.

To je dejstvo, ki sem ga izkusila na lastni koži. S T. sva se podvrgla "eksperimentu", ki je izključeval sladkarije in hkrati nekako vključeval precejšnje količine mlečnih izdelkov. V samo dveh dneh sem dokončno ugotovila, da to ni zame. Ok, da brez piškotov ne gre, sem vedela že prvi dan. Drugi dan pa so, mlečnih izdelkov precej nevajena, začela glasno protestirati moja dihala in prebavila ... In potem sem rekla "Dost!" mlečnim izdelkom in "Živjo, srčki!" temle piškotkom, v katere sem se zaljubila na prvi pogled in takoj vedela, da jih moram speč. Sicer že po defoltu ne vsebujejo mleka, sem jih pa vseeno še zares veganizirala, in sicer z jajčnim nadomestkom (za katerega sem menda nekoč omenila, da ga ne maram ... ampak no, ima svoje čare, moram priznati. In tole je prva uporaba, kjer se je zares izkazal!).

Pred pečico.

Tile makrončki so izredno enostavni, strašno prikupni, in nič kaj suhi. Kombinacija gozdnih sadežev in kokosa je bombastična, ampak moram priznat, da mi je pri vsem skupaj najljubša njihova rozastost. Naslednjič bom uporabila manj sladkorja in - wait for it - secret ingredient! - limonino lupinico. Mislim, da bo fantastično. In če vas slučajno mika, da bi iz tehle srčkov naredili sendvičke, mislim, da je tale limonina krema iz kokosovega olja kot nalašč zanje. Zraven se poda trpek zeleni čaj. Ampak to rečem za skoraj vsako stvar.

Drugače pa gledam Once upon a time (ex-cimra T., hvala za namig!) in uživam v pravljici. Sneguljčica je moja nova vzornica:) Kateri pravljični lik pa je vam najljubši?

 

Veganski kokosovi makroni

sestavine za cca. 20 piškotov

200 g kokosove moke
100 g sladkorja v prahu
malo soli
85 g svežih ali zmrznjenih gozdnih sadežev, odtajanih
2 ČŽ jajčnega nadomestka
4 JŽ sojinega mleka
1 ČŽ amaretta

Pečico segreješ na 160°C.

Jajčni nadomestek razmešaš v sojinem mleku, dodaš žličko amaretta.

Kokosovo moko, sladkor in sol vržeš v blender in dobro premešaš.

Mešanici v blenderju dodaš gozdne sadeže in jajčni nadomestek, zmešaš v testo. Če ostane kakšen sadež cel in kje kakšna bela zaplata, je to kvečjemu v plus, tako da brez panike.

Aja, vse to lahko narediš tudi brez blenderja, pač ročno zmešaš sestavine v skledi in dodaš (z vilicami ali čim podobnim) že pretlačene  gozdne sadeže.

Iz mase oblikuješ za oreh velike piškotke in jih polagaš na pekač, obložen s peki papirjem. Kakšna radost, rola vnaprej na mero odrezanih pol peki papirja! In testo, ki ga lahko brez skrbi ješ surovega;)

Pečeš 25-30 minut na 160°C. Počakaš, da se ohladijo ... Kar se mene tiče, bi lahko bili manj sladki.Po drugi strani pa je njihova sladkost krasna protiutež grenkim poživljajočim napitkom, kar nikakor ni zanemarljiva kvaliteta. A ne?

Nikoli dovolj čajank: angleški čajni kolački

Ko berem knjige, v katerih junak pije recimo earl grey, si moram čim prej zvariti skodelico, da potem še bolj uživam v branju. Ko slišim besedno zvezo "pristaviti za čaj" ali "pristaviti kotliček" (mimogrede, v slovenščini se to čisto premalo uporablja! Zavestno se borim proti tej krivici), se mi zdi, da se je svet za trenutek malo bolj prav naravnal. Do blogerjev, ki mimogrede omenijo ljubezen do kakega čaja, nehote nemudoma začutim simpatijo. Še nikoli nisem rekla ne, če mi je kdo ponudil čaj, in svoje cimre sem po vsej verjetnosti z golim entuziazmom ustrahovala do te mere, da so vedno rekli, da bodo seveda pili čaj z mano.

Ok, in zakaj čaj? S čajem gre ena posebna vrsta intimnosti, pogovori so daljši in bolj poglobljeni, že o samem čaju se lahko lep čas pogovarjaš ... S čajem pa gre tudi cela vrsta čajnih peciv, kar lahko vidiš že v trgovinah na policah s piškoti, ampak ti me ponavadi sploh ne fascinirajo. Zares pa me fascinirajo čajna peciva iz romanov. Okus peciva, njegov vonj, ko se peče in način, kako se topi v ustih, je ena tistih stvari, ki te z nekim junakom lahko najbolj konkretno povežejo. Jasno, da pri slavnih Proustovih magdalenicah fora ni v samih magdalenicah in lipovem čaju - ampak hudiča, a si ne želite tega takoj poskusiti, pa čeprav so za vas magdalenice v proustovskem pomenu nekaj čisto drugega, recimo pražen krompir, cvetačna juha ali pehtranova potica?

Scones so bili dolgo na mojem seznamu čajnih peciv, ki jih je treba nujno poskusiti, in ko sem prijateljico M. zadnjič uspela zvabiti na čaj, sem končno dobila dober izgovor, da sem spekla sconese (kako rokersko, ne?) in jo tako pričakala s pravo mini čajanko. Še sreča, da sem našla še en kozarec super domače jagodne marmelade ... T. pa je tisti dve, ki sta ostali, pojedel hladni in brez vsega (preden sem mu uspela razložiti, kako se to je) in bil kljub temu prav zadovoljen:)

Taki zelo običajni čajni "scones"

1 1/2 SK bele moke
1 JŽ rjavega sladkorja
1 1/2 čajne žličke pecilnega praška
1/4 ČŽ sode bikarbone (ali pecilnega, če je nimaš)
1/4 ČŽ soli
80 g bio masla
1 bio jajce
1/4-1/2 SK (sojinega) mleka
1/2 SK rozin

za postreč:
bio maslo
domača jagodna marmelada
bio sladka smetana+malo sladkorja
in seveda dober pravi čaj:)






Najprej zmešaš vse suhe sestavine, potem dodaš maslo in pregneteš, da se naredijo take velike drobtine.

Jajce in mleko razžvrkljaš in vmešaš v testo, malo pa prišparaš za premaz.

Dodaš še dodatke po izbiri (v mojem primeru rozine, lahko pa bi bili koščki čokolade, mandlji...) in na kratko premesiš na pomokani podlagi. Če se testo preveč prijemlje na prste, dodaš še malo moke, a paziš, da ostane mehko.

Razvaljaš na dober cm debelo (nekje za 1 prst), izrežeš trikotnike/kroge/velike srčke.

Preden daš peč, premažeš vsak scone z mešanico mleka in jajca in posuješ z malo sladkorja (jaz tega nisem naredila).

Pečeš na 230 C cca. 10-15 minut, oz. dokler niso lepo rjavkasto zapečeni. Ponudiš vroče z maslom in (jagodno) marmelado+stepeno smetano.

In kaj sem si pela ob peki? Prav tole vižo, ki se mi kdo ve zakaj, zelo pogosto prikrade v misli: